Ko se dnevi skrajšajo in ceste postanejo mokre, večina kolesarjev vadbo preseli v dnevno sobo, garažo ali na balkon. Kolesarski trenažer je najpreprostejši način, da čez zimo ohranite kondicijo in spomladi ne začnete iz nič. Izbira pa ni tako enostavna, kot je videti: trenažerji se razlikujejo po načinu delovanja, hrupu, občutku med vožnjo in seveda po ceni. V tem vodniku razložimo, kako izbrati trenažer, ki bo ustrezal vašemu kolesu, prostoru in načinu vadbe.
Katere vrste trenažerjev obstajajo
Vsi trenažerji opravljajo isto nalogo, kolo držijo na mestu in ustvarjajo upor. Razlikujejo se po tem, kako je kolo vpeto in kako nastane upor. Celotno ponudbo najdete v kategoriji trenažerji, posamezne naprave za kolo pa med kolesarskimi trenažerji.
Valjčni trenažer
Pri valjčnem trenažerju kolo ni vpeto, ampak stoji na treh valjih, vi pa ga s pedaliranjem držite v ravnotežju. Prvih nekaj voženj je nenavadnih, zato se je dobro postaviti ob steno ali podboj vrat. Valji izboljšajo tehniko pedaliranja in ravnotežje, zato jih imajo radi cestni kolesarji. Upor je običajno majhen, zato so manj primerni za močne intervale.
Trenažer z zadnjim kolesom (wheel on)
Kolo vpnete za zadnjo os, plašč pa pritiska na valj z zavoro. Upor ustvarja magnet, tekočina ali pri pametnih modelih elektromagnetna zavora. To je najcenejši način za začetek, saj ne potrebujete nobenega dodatnega dela, kolo pa namestite v minuti. Slabost je obraba zadnjega plašča in več hrupa. Za vadbo se splača uporabljati poseben trenažerski plašč ali vsaj starejši, gladek cestni plašč, ki ga ne boste več vozili zunaj.
Direct drive trenažer
Pri direct drive trenažerju zadnje kolo snamete, verigo pa namestite na kaseto, ki je na samem trenažerju. Prenos moči je neposreden, zato je merjenje moči natančnejše, občutek vožnje bolj podoben cesti, hrup pa precej manjši. Plašč se ne obrablja. Takšni trenažerji so dražji in težji, za resno zimsko vadbo ali vožnjo v aplikacijah pa so najboljša izbira.
Pametni ali klasični trenažer
Klasičen trenažer ima upor, ki ga spreminjate s prestavami ali z ročico na krmilu. Pameten (smart) trenažer pa se poveže s telefonom, tablico ali računalnikom in upor nastavlja sam, glede na klanec v aplikaciji ali na načrt vadbe. Če radi vadite po programu z intervali ali vozite virtualne trase, se pametni trenažer hitro obrestuje. Če želite samo enakomerno vrteti ob seriji, zadošča klasičen model.
- Povezava: preverite, ali trenažer podpira Bluetooth in ANT+. Večina aplikacij deluje z obema, starejši računalniki pa pogosto potrebujejo ANT+ ključek.
- Največja moč in naklon: za rekreativno vadbo zadošča tudi skromnejši podatek, za močne šprinte in strme virtualne klance pa izberite trenažer z višjo mejo.
- Napajanje: pametni trenažerji potrebujejo elektriko. Če trenažer postavite na balkon ali v garažo brez vtičnice, pomaga prenosna baterija.
Ali bo trenažer ustrezal vašemu kolesu
Pred nakupom preverite tri stvari: zadnjo os, kaseto in velikost koles.
- Zadnja os: starejša cestna in gorska kolesa imajo hitri zapenjalec, novejša pa skozi os 12 mm (142 ali 148 mm Boost). Večina trenažerjev potrebuje za skozi os ustrezen adapter. Pri trenažerju z vpetjem kolesa je pogosto priložen poseben trenažerski hitri zapenjalec, ki se bolje prilega objemki.
- Kaseta pri direct drive: nekateri trenažerji kasete nimajo priložene. Izberite enako število prestav, kot ga ima vaše kolo, na primer 10 redno ali 11 redno kaseto. Za namestitev potrebujete orodje za kasete.
- Velikost koles: večina trenažerjev sprejme kolesa od 26 do 29 col oziroma 700C. Pri gorskem kolesu z grobimi plašči je trenažer z vpetjem kolesa zelo glasen, zato je za MTB boljša izbira direct drive.
Hrup, prostor in sosedje
V bloku je hrup pogosto pomembnejši od same cene. Najglasnejši so trenažerji z vpetjem kolesa in grobim plaščem, najtišji pa direct drive. Velik del zvoka se prenaša skozi tla, zato pod trenažer položite gumijasto podlogo. Ta hkrati ščiti parket pred znojem, ki ga je med enourno vadbo več, kot bi pričakovali.
Ne pozabite na zračenje. Odprto okno ali ventilator naredi več kot dražji trenažer, saj se v zaprtem prostoru telo hitro pregreje. Pri roki imejte brisačo in poln bidon.
Dodatki, ki vadbo naredijo prijetnejšo
- podloga pod trenažer za manj hrupa in zaščito tal,
- adapterji za skozi os in podstavek za sprednje kolo, da kolo stoji vodoravno,
- ANT+ USB ključek za povezavo z računalnikom,
- merilec srčnega utripa, ki ga najdete med merilci utripa, ter kolesarski števec za vadbo brez aplikacije.
Vse to in še več je zbrano v kategoriji dodatki za trenažerje.
Postavitev in prva vožnja
Trenažer postavite na ravno podlago in preverite, da se ne ziblje. Pri modelu z vpetjem kolesa zategnite objemko na zapenjalcu in nato nastavite pritisk valja na plašč tako, da plašč pri močnem pospešku ne zdrsne. Plašč napolnite do zgornje meje tlaka, ki je napisana na boku. Pri direct drive trenažerju pred prvo vožnjo preverite nastavitev menjalnika, saj kaseta na trenažerju redko stoji povsem enako kot na zadnjem kolesu. Če veriga preskakuje, je običajno dovolj nekaj obratov nastavitvenega vijaka. Kadar menjate tudi kaseto, si oglejte ponudbo med zadnjimi verižniki.
Pogosta vprašanja
Kateri trenažer je najboljši za začetnika?
Za začetek je dovolj trenažer z vpetjem zadnjega kolesa. Je cenovno dostopen in enostaven za uporabo. Če veste, da boste vadili redno vso zimo, je direct drive dolgoročno boljša naložba.
Ali trenažer škodi kolesu?
Ne, če je kolo pravilno vpeto. Paziti morate le na znoj, ki povzroča korozijo na krmilu, vilicah in vijakih. Kolo po vadbi obrišite ali ga zaščitite s prevleko.
Ali lahko na trenažer postavim gorsko ali električno kolo?
Gorsko kolo lahko, najbolje na direct drive trenažer ali z gladkim plaščem. Pri električnem kolesu preverite navodila proizvajalca kolesa in trenažerja, motorja med vadbo ne uporabljajte.
Koliko časa naj traja vadba na trenažerju?
Ker na trenažerju ni spustov in semaforjev, je ura vadbe zahtevnejša kot ura vožnje zunaj. Za začetek zadošča 30 do 45 minut dvakrat ali trikrat na teden.