Kako izbrati zadnji amortizer za kolo: mere, hod, zračni ali vzmetni

Zadnji amortizer je srce polnovzmetenega kolesa. Če je prekratek, predolg ali slabo nastavljen, se kolo vozi slabo, v najslabšem primeru pa zadnja guma pri polnem stisku zadene okvir. Dobra novica je, da izbira ni tako zapletena, kot se zdi na prvi pogled. Potrebujete tri podatke: dolžino med očesi, hod in način pritrditve. Spodaj razložimo, kako te podatke dobite, kdaj izbrati zračni in kdaj vzmetni amortizer ter kako ga nastavite, ko je že na kolesu.

Mere amortizerja: dolžina med očesi in hod

Na vsakem amortizerju sta dve številki, na primer 165×38, 190×50 ali 200×51. Prva je dolžina med očesi (eye-to-eye), torej razdalja med središčema obeh pritrdilnih lukenj, ko je amortizer povsem iztegnjen. Druga je hod, ki pove, za koliko milimetrov se amortizer lahko skrči.

• Dolžino merite od središča zgornjega do središča spodnjega očesa, ko na kolesu nihče ne sedi.
• Hod najlažje preberete z nalepke ali iz tehničnih podatkov okvirja. Na zračnem amortizerju je približno enak vidnemu delu bata, vendar je podatek proizvajalca vedno bolj zanesljiv.
• Nova enota mora imeti enako dolžino in enak hod. Že nekaj milimetrov daljši amortizer dvigne zadek in spremeni kot krmila, daljši hod pa lahko pomeni, da guma pri polnem stisku udari v sedežno cev.

Pozorni bodite tudi na standard. Mere, kot sta 190×51 in 200×51, izvirajo iz col (7,5 x 2,0 in 7,875 x 2,0 cole). Novejši okvirji uporabljajo metrične mere, na primer 190×45, 210×50 ali 230×60, pri katerih so drugačne tudi puše. Zato ne zadošča, da se mera skoraj ujema. Primerjajte točno številko, ki jo navaja proizvajalec okvirja.

Ko poznate mero, je iskanje preprosto, saj ima večina zadnjih amortizerjev mero zapisano že v imenu.

Pritrditev: puše, širina in trunnion

Ko se mere ujemajo, preverite še, kako se amortizer pritrdi na okvir. Tukaj se pri nakupu zalomi najpogosteje.

• Puše so vstavljene v očesa amortizerja. Najpogosteje imajo notranji premer 12,7 mm, v njih pa so distančniki, ki se prilegajo vijaku okvirja, na primer 6 ali 8 mm.
• Širina pritrditve je razdalja med stranicama okvirja pri vijaku, na primer 22,2 mm, 30 mm ali 40 mm. Izmerite jo s pomičnim merilom, preden naročite distančnike.
• Trunnion pomeni, da amortizer nima zgornjega očesa, ampak se pritrdi z dvema vijakoma ob strani telesa. Tak amortizer ne gre v okvir s klasično pritrditvijo in obratno.
• Ležaj namesto puše imajo nekateri okvirji na enem koncu. Tudi to mora nov amortizer podpirati.

Rezervne puše in distančnike najdete med deli in dodatki za vzmetenje. Stare puše se pogosto zelo trdno držijo, zato pri menjavi pride prav orodje za vilice in amortizerje.

Zračni ali vzmetni amortizer

Pri zračnem amortizerju vlogo vzmeti opravlja stisnjen zrak v komori, pri vzmetnem (coil) pa jeklena vzmet. Oba delujeta dobro, razlika je v teži, nastavljanju in občutku na spustih.

• Zračni je lažji in ga enostavno prilagodite svoji teži, saj samo dodate ali izpustite zrak. Primeren je za večino cross country, trail in turnih koles.
• Vzmetni je težji, a deluje bolj enakomerno, zlasti na dolgih spustih, kjer se zračni amortizer segreje. Vzmet izberete po trdoti, ki je označena v lbs, na primer 450, 550 ali 750 lbs. Večja številka pomeni tršo vzmet.
• Preprosta polnovzmetena kolesa z manjšim hodom imajo pogosto majhen vzmetni amortizer brez nastavitev.

Trdota vzmeti je odvisna od vaše teže in od razmerja vzvoda okvirja. Če niste prepričani, si pomagajte s kalkulatorjem proizvajalca vzmeti ali s podatki proizvajalca kolesa.

Nastavitev saga s tlačilko za amortizerje

Sag je del hoda, ki ga amortizer porabi, ko sedite na kolesu v voznem položaju. Pravilen sag je osnova vsake nastavitve. Za zračni amortizer potrebujete posebno tlačilko z manometrom, ki doseže visok tlak, običajno do 300 psi. Navadna tlačilka za plašče za to ni primerna. Primerne modele najdete med tlačilkami za amortizerje.

1. Izklopite lockout in odboj nastavite približno na sredino.
2. Napolnite amortizer na začetni tlak. Dober približek je toliko psi, kolikor tehtate v funtih, torej vaša teža v kilogramih, pomnožena z 2,2.
3. Gumijasti obroček na batu potisnite do tesnila.
4. Previdno se usedite na kolo v opremi, s katero vozite, se postavite v vozni položaj in prav tako previdno sestopite.
5. Izmerite, za koliko se je obroček premaknil. Za trail in enduro kolesa je cilj okoli 25 do 30 odstotkov hoda, za cross country 20 do 25 odstotkov. Pri hodu 50 mm to pomeni približno 12 do 15 mm.
6. Tlak dodajte ali izpustite po 5 do 10 psi in meritev ponovite.

Ko tlačilko odvijete z ventila, rahlo zasika. To je zrak iz cevi tlačilke, ne iz amortizerja, zato vas nižja številka na manometru ne sme zmesti.

Odboj in lockout

Odboj (rebound) določa, kako hitro se amortizer po stisku vrne. Če je prehiter, vas kolo vrže s sedeža. Če je prepočasen, se amortizer na zaporednih udarcih ne utegne vrniti in je vedno bolj stisnjen. Začnite na sredini in na znani poti obračajte gumb po en klik, dokler zadek ne sledi tlom mirno.

Lockout ali platformo (na amortizerjih pogosto z oznako LO ali RL) uporabite pri vzponu po asfaltu ali gladkem makadamu, da kolo ne niha ob vsakem zavrtljaju pedal. Nekateri amortizerji imajo ročico na krmilu, kar je zelo priročno, če pogosto preklapljate. Pred nakupom preverite, ali okvir omogoča napeljavo bovdna.

Kdaj je čas za servis

Amortizer potrebuje redno vzdrževanje, tudi če na videz deluje dobro. Proizvajalci običajno priporočajo servis zračne komore vsakih 50 do 125 ur vožnje, večji servis pa enkrat letno ali po njihovih navodilih. Znaki, da servis ne sme več čakati:

• olje ali masten obroč na batu,
• amortizer izgublja zrak in je zjutraj bolj posedel kot zvečer,
• trkanje ali klopotanje pri stisku ali vračanju,
• zračnost v pritrditvi, ko zadnje kolo dvigujete in spuščate,
• gumba za odboj ali lockout nimata več vidnega učinka.

Servis zračne komore z novimi O-ring tesnili zmore vsak spretnejši kolesar, za notranjost blažilnika pa je bolje poiskati servis. Servisne sete in tesnila za posamezne modele najdete med rezervnimi deli za vzmetenje, za domačo delavnico pa si oglejte delavniško orodje.

Pogosta vprašanja

Ali lahko namestim amortizer z daljšim hodom?

Samo če to dovoli proizvajalec okvirja. Daljši hod pri enaki dolžini lahko pomeni, da zadnja guma ali okvir pri polnem stisku zadene ob drug del kolesa.

Kakšen tlak potrebujem v amortizerju?

Za začetek približno toliko psi, kolikor tehtate v funtih, nato tlak prilagodite po sagu. Na amortizerju je naveden največji dovoljeni tlak, ki ga ne smete preseči.

Kako vem, katero mero ima moj amortizer?

Mera je pogosto natisnjena na nalepki ali vgravirana na telesu, na primer 190×51. Če je ne najdete, jo poiščite v tehničnih podatkih okvirja ali jo izmerite med središčema očes.

Imam trdo kolo. Ali lahko dobim nekaj udobja zadaj?

Zadnjega amortizerja na trd okvir ne morete namestiti, lahko pa vgradite vzmeteno sedežno oporo, ki ublaži sunke pod sedežem. Izbor je med vzmetenimi sedežnimi oporami.

Celotno ponudbo najdete v kategoriji vilice in vzmetenje. Če boste hkrati menjali tudi vilico, si oglejte vzmetne vilice 29″ in vzmetne vilice 27,5″, da bo kolo spredaj in zadaj lepo usklajeno.